Pred kratkim smo znova sodelovali v pogovorih s predstavniki Evropske komisije, natančneje z oddelkom DG Connect, ki usklajuje program Digital Decade – Fact-finding Mission 2024 EU. Osredotočili smo se na izvajanje nacionalne strategije in akcijskega načrta za digitalno preobrazbo Slovenije.
Razpravljali smo o ukrepih, ki jih je Slovenija izvedla v preteklem letu, vključno s prilagoditvijo nacionalnega načrta za digitalno desetletje. Osredotočili smo se na ključna področja:
- digitalizacijo malih, srednjih in zagonskih podjetij,
- uvajanje in razvoj naprednih tehnologij,
- krepitev digitalnih znanj ter povečanje števila strokovnjakov s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter
- digitalizacijo javnih storitev.
Posebno pozornost smo namenili nujnim, a prepočasnim spremembam v izobraževalnem sistemu, zlasti na področju digitalnih znanj in boljše digitalne pismenosti. Ključna je tudi krepitev znanj o informacijskih in novih tehnologijah. Poleg formalnega izobraževanja imajo pomembno vlogo tudi druge oblike dodatnega usposabljanja in izpopolnjevanja odraslih, tako delovnoaktivnih kot drugih – vključno s programi re.skilling in up.skilling.
Opozorili smo na več ukrepov iz Akcijskega načrta digitalne preobrazbe Slovenije, ki spodbujajo dekleta in ženske k izbiri STEMpoklicev. Žal so ti ukrepi – in z njimi povezana finančna sredstva – po našem mnenju celo preveč razdrobljeni med različna ministrstva, kar ovira napredek. Potrebovali bi bolj osredotočen in ciljno usmerjen pristop na tem področju.
Posebej smo izpostavili, da Ministrstvo za digitalno preobrazbo ne igra dovolj močne, kaj šele vodilne in odločilne vloge pri ključnih projektih digitalizacije državnih institucij in javnih storitev. Prav tako smo opozorili na pomanjkanje strokovnega znanja pri pripravi javnih naročil na področju digitalizacije v državnih organih. To pogosto vodi v občutno predolge postopke, razveljavitve,revizije in ponovitve razpisov.
Kot primer takšnih zamud smo izpostavili uvedbo storitev notarja na daljavo oziroma e-notarja, na katero čakamo že več let. Ta storitev bi bistveno olajšala poslovanje in prinesla pomembne koristi, šeposebej pri privabljanju tujih investitorjev ter ustanavljanju podjetij s tujimi družbeniki ali lastniki.
Za resnični preboj Slovenije so ključni hitrejše odzivanje, učinkovito ukrepanje in dosledno uveljavljanje sprememb.
