Nova paradigma konkurenčnosti EU
Mario Draghi, ugleden evropski ekonomist ter nekdanji predsednik Evropske centralne banke in italijanski primer, je v svoji karieri večkrat oblikoval ključne politike, ki so vplivale na evropsko gospodarstvo. Njegova zadnja pobuda je poročilo o prihodnosti evropske konkurenčnosti (EU competitiveness: Looking ahead), ki ga je septembra 2024 predstavil v Evropskem parlamentu.
Poročilo je naslovljeno na evropske zakonodajalce, gospodarstvenike in širšo javnost, z namenom izpostaviti strategije, ki jih mora Evropa uvesti, da ohrani svojo konkurenčnost v svetu, kjer tehnološke spremembe in geopolitični premiki prinašajo mnoge nove izzive, Evropa pa pri naslavljanju teh vedno bolj zaostaja.
Mario Draghi v svojem poročilu najprej jasno izpostavi težave, s katerimi se sooča evropsko gospodarstvo. Med njimi so upočasnjena rast, visoki stroški energije, tehnološki zaostanek ter odvisnost od tujih dobaviteljev ključnih surovin.
Kljub vsem izzivom Mario Draghi verjame, da Evropa lahko ostane konkurenčna, vendar le, če sprejme celovite reforme, ki bodo spodbudile inovacije, zmanjšale birokracijo in pospešile digitalizacijo ter neodvisnost in zeleni prehod. V nasprotnem primeru bo Evropa počasi, a vztrajno izgubljala konkurenčne prednosti na globalnem parketu. Mnoga njegova priporočila so skladna s predlogi sprememb zapisanimi v programu Slovenskega tehnološkega foruma.
Inovacijski preboj in rast visokotehnološkega sektorja: Mario Draghi opozarja, da Evropa močno zaostaja za ZDA in Kitajsko na področju inovacij, kar vpliva na njeno dolgoročno konkurenčnost. Evropska podjetja so leta 2021 za raziskave in razvoj (R&D) porabila približno 270 milijard evrov manj kot ameriška podjetja. Zato Evropa potrebuje več visokotehnoloških podjetij ter boljšo komercializacijo znanstvenih inovacij.
Med glavnimi priporočili so enotno regulativno okolje, povečanje javnega financiranja za inovacije in izboljšanje inovacijskega ekosistema. Za slednje pravi, da mora Evropa spodbujati nove tehnologije in tehnološka zagonska podjetja, ki prehajajo iz raziskovalnih laboratorijev v gospodarstvo. Draghi med drugim predlaga uvedbo posebnega pravnega statusa za inovativna podjetja, kar bi poenostavilo postopke in omogočilo lažji inovacijski prehod ter rast in razvoj na enotnem EU trgu.
Aktivno vlaganje v človeške vire: Mario Draghi opozarja, da je za uspešno digitalno preobrazbo in zeleni prehod ključna ustrezno izobražena delovna sila. Tehnološki napredek mora spremljati usposobljenost delavcev, ki bodo te tehnologije razvijali in uporabljali. Zato so nujne večje naložbe v izobraževanje in zmanjšanje bega možganov. Poleg vlaganja v izobraževanje je poudarjena tudi nujnost olajšanja postopkov za zaposlovanje visoko kvalificiranih tujcev, kar je ključno za krepitev evropske konkurenčnosti in zapolnitev vrzeli v znanju in veščinah.
"Tehnologije so dobre le toliko, kolikor so dobri ljudje, ki jih načrtujejo, proizvajajo in upravljajo." – Mario Draghi
Povečanje javnih in zasebnih investicij: Še najbolj pomenljiv in ambiciozen je predlog, če ne celo poziv, da je za dosego ciljev digitalne preobrazbe in zelene tranzicije ter krepitev evropske konkurenčnosti potrebno povečati investicije za približno 750 - 800 milijard EUR letno. To bi povečalo delež investicij v BDP za 5 odstotkov, na ravni, ki jih v Evropi ni bilo od 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Med konkretnimi ukrepi se omenja enoten evropski kapitalski trg, ki bo omogočil boljše pretakanje zasebnega kapitala v inovativne in trajnostnostne projekte.
Nova svoboščina skupnega evropskega trga
Enrico Letta, nekdanji italijanski predsednik vlade, danes pa predsednik Inštituta Jacques Delors, je drugi v vrsti, ki sta ga Evropski svet in Evropska komisija povabila, da pripravi svoje poglede in priporočila na skupni evropski trg. Njegovo poročilo z naslovom “Much more than a Market” izpostavlja tri stebre: hitrost, varnost in solidarnost. Z njimi bomo okrepili enotni trg, ki bo državljanom EU zagotovil vzdržno, trajnostno prihodnost in blaginjo.
V poročilu izstopa Lettov predlog o novi, peti svoboščini novega enotnega trga. Pravi, da temeljne štiri svoboščine - prost pretok oseb, blaga, storitev in kapitala, ki so veljale v 20. stoletju, ne odražajo več razvijajoče se dinamike trga, ki ga vse bolj oblikujejo digitalizacija, inovacije in negotovosti, povezane s podnebnimi spremembami in njihovim vplivom na družbo.
Omenja, da je razlikovanja med izdelki in storitvami vedno manj oz. sta obe kategoriji vedno bolj prepleteni, če samo pomislimo na vse vidike digitalnega razvoja, priložnosti, pa tudi nevarnosti krožnega gospodarstva.
Zato omenja novo, peto svoboščino za nov skupni evropski trg, to je svoboščina za krepitev raziskav, inovacij in izobraževanja na enotnem trgu, ki bi v veliki meri še dodatno pospešila razvoju na področju raziskav in razvoja, uporabe podatkov, kompetenc, umetne inteligence, kvantnega računalništva, biotehnologije, biorobotike in vesolja.
Vsa ta področja bi lahko imela veliko koristi od vključitve pete svoboščine v okvir enotnega trga, svobode raziskovanja, proučevanja in ustvarjanja v korist človeštva brez disciplinarnih ali umetnih meja in omejitev. To je povezano s svobodo prispevanja k reševanju družbenih izzivov, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti ter njihov vpliv na planet, ljudi in kulturno dediščino.
https://www.consilium.europa.eu/media/ny3j24sm/much-more-than-a-market-report-by-enrico-letta.pdf
EU Inc. – nova 28. virtualna država članica EU
Posebej zanimiva je tudi ideja, da bi znotraj EU ustanovili 28. virtualno državo članico EU (t.i. 28th regime), v kateri bi lahko mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja ustanavjala svoja nova podjetja in tako bolj preprosto poslovala po vsej Uniji, torej EU Inc. po zgledu Delawara.
Spobudno je bilo slišati tudi predstavitev kandidatke za novo komisarko za zagonska podjetja, znanost in inovacije, ki je kot eno od prioritet navedla ravno vzpostavitev t.i. novega režima – 28. virtualne države članice EU.
To pobudo podpira tudi eu/acc, ki je decentralizirano skupnostno gibanje za pospešitev napredka v Evropi z inovacijami, tehnologijo in evropsko pozitivno miselnostjo. V Slovenskem tehnološkem forumu smo z njimi že pred časom vzpostavili stike, saj delimo in podpiramo tovrstne ideje in predloge ter bi si resnično želeli videti tudi njihovo udejanjene v praksi.
Za zaključek ni potrebno veliko besed, vsak zase in vsi skupaj se moramo lotiti dela, saj na koncu štejejo le rezultati.
Več o našem programu si lahko preberete tu.
